Do brezplačne poštnine vam manjka še 100,00 
vinja-webshop-LOGO
NAŠA PONUDBA
header template novice

Jaz bi pa eno brez mleka

A govorimo o kavi? Ne tokrat ne.
Tokrat bomo govorili o solati.
Ker tako kot pri kavi, eni z mlekom ne morejo, drugim je vseeno.

Preden zaidemo v mleko pa malo o solatnicah.

Solatnice so pomemben vir vitaminov (A, B1, B2, B6, C in E) in mineralov (kalij, kalcij, magnezij, natrij in fosfor, železo). Za prehrano najpogosteje uporabljamo liste. Posamezne vrste in njihovi deli vsebujejo tudi grenčine in druge snovi, ki ugodno vplivajo na prebavo in spodbujajo tek, pri nekaterih vrstah so značilno grenkega okusa. (Osvald in Kogoj- Osvald, 1994). Botanično pa so solatnice zelo raznolika skupina rastlin. Med najpomembnejše sodijo:

  • solata (Lactuca sativa L.)
  • endivija (Cichorium endivia L.
  • radič (Chichorium intybus var. foliosum)
  • motovilec (Valerianella olitoria Poll.)
  • rukola (Eruca sativa L.)
  • regrat (Taraxacum officinale)

Motovilec, rukola in regrat so iz drugih družin kot solata, endivija in radič vendar sem jih vseeno omenila saj jih uporabljamo za ‘solate’.
V Sloveniji so zelo razširjena skupina zelenjadnic. Najpogosteje pridelujemo različne tipe solat, endivijo, radič in motovilec, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi rukola. Pridelovanje solatnic ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, kar potrjujejo številne stare sorte, kot je npr. Ljubljanska ledenka, Ljubljanski motovilec,…
Večina solatnic je enoletnih rastlin, izjema je regrat. To pomeni, da v enem letu zaključijo vegetativno rast, razvijejo cvetno steblo, cvetove in seme. Za prehrano jih uporabljamo v vegetativni fazi rasti, ko dosežejo tehnološko zrelost in imajo tržno vrednost. Ko začne steblo rasti in oblikovati cvetove, za tržno pridelavo niso več primerne.

Solata

Najbolj razširjena vrsta roda Lactuca je Lactusa sativa L., izvira iz Azije, Egipta in vzhodne Afrike. V Sloveniji pod pojmom solata največkrat pomislimo na zeleno solato.

Spomladi, ko iščemo seme in si izbiramo ‘solato’ najprej izbiramo med mehkolisnato in krhkolisnato. Bolj botanično natančno pa jih delimo na glavnata, berivka, rezivka in vezivka.

Tip glavnate solate se deli na:

  • Mehkolisnato sorto – maslenke, imajo tanjše in mehkejše liste, ki so manj obstojni saj hitro ovenijo, listne žile so manj poudarjene, rob lista je raven ali rahlo nazobčan, hitreje dozorijo kot krhkolisnate
  • Krhkolisnate sorte – kristalke imajo debelejše, nakodrane in krhke – hrustljave liste, listni žilni sistem je bolj poudarjen in predstavlja večji del lista, listni rob je valovit ali nazobčan (Lattughe,2000)

Berivka ne oblikuje glav, razvije večje število listov v obliki bolj ali manj velike izdolžene rozete, prerasle v izdolženo steblo.

Solata rezivka je vrsta solate, ki ostane v stadiju rozete, ki je skledaste oblike in ne naredi glave. Nad rastnim vršičkom jo čez rastno sezono večkrat režemo.

Vezivka, romanska solata, razvije podolgovate in pokončne glave. Pravijo ji tudi štrucarka, prenaša višje poletne temperature.

Torej tista z in tista brez, pa mogoče še malo o samem mlečku in grenkobi?

Vse solatnice vsebujejo mlečni sok, saj je pomemben pri vseh fazah rasti rastline. V prvi vrsti je kot vojak in sodeluje pri naravni obrambi rastlin, ko je rastlina v stresu (npr. suša) takrat ga je prisotnega več in v bolj koncentrirani obliki (tukaj bi se navezala tudi na okus, bolj je grenak). Več ga je tudi bolj kot je rastlina stara. Anatomsko gledano pa ga je največ v steblu in žilah (precej logično).

Sedaj, ko smo malo obdelali tipe solat pa kaj mleček je, se nam počasi že svita katere vsebujejo več mlečka in katere manj. Pa vendar ni vse tako enostavno kajne?

Grenčine so naravne rastlinske snovi (sekundarni metaboliti), ki imajo grenak okus. V radiču in endiviji so to predvsem seskviterpenski laktoni (npr. intibin), ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov, žolča in tek. Zato so grenke solate zdrave, čeprav niso vsem najljubše po okusu.

Solate z bolj izrazito grenkobo:

  • Cikorija
  • Radič
  • Endivija
  • Divje solate
  • Rimska solata (romana)

Solate z manj grenkobe:

  • Mlade solate (rezivke)
  • Mehkolisnate solate (puterce)
  • Ledenke
  • Lollo
  • Hrastov list

Pri iskanju solatnic brez izrazitega mlečka bomo posegali po vrstah, ki so manj grenke, imajo mehkejše liste, manj izrazitim steblom in ne oblikujejo glav. Iskali bomo tiste vrste, ki praviloma bolje prenašajo temperaturne strese in višje temperature, kar pomeni manj izraženo obrambno kemijo rastline. Na koncu pa izbira solate ni le biološko ali agronomsko vprašanje, temveč predvsem stvar osebnega okusa in preference posameznika.


Viri:

  • Gojenje mehkolisnate in krhkolisnate solate (Lactuce sativa L.) v zavarovanem prostru- Olga Kavčič
  • https://www.ivr.si/rastlina/solatnice/
  • KGZS Tehnološka navodila za pridelavo solatnic
  • Hranilna vrednost surove in toplotno obdelane zelenjave in sadja slo porekla – Doris Šumiga