Semenski krompir

Zaželeli smo si preproste mineštre. Krompir smo šli iskat na tržnico. Tam nas je pričakalo vsaj petdeset vrst krompirja – vijoličen, oranžen, rdeč, rumen, okrogel, podolgovat,… Med vso to izbiro smo izbrali tistega, ki nam je bil najbolj domač očem: belega, podolgovatega. Olupili smo ga, narezali in dali kuhat v mineštro. Po eni uri je bil še trd. Po dveh – še vedno. Naslednji dan smo se opogumili in vprašali domačine. Nasmehnili so se. Krompir, ki smo ga kupili, sploh ni bil namenjen kuhanju. Za mineštro bi morali izbrati oranžnega – takega, ki ga naše oči ne bi nikoli izbrale. Ko smo ga poskusili, nam je bilo jasno. Bil je fantastičen. Boljši od kateregakoli krompirja, ki smo ga kdaj jedli v mineštri. — Ličko, ob obisku Peruja

Krompir

Beseda, rastlina, kultura. Pod to eno besedo si lahko predstavljamo marsikaj: preprosto kosilo, polno shrambo, otroštvo, lakoto, domačnost. A krompir ni vedno pomenil tega, kar pomeni danes. Preden je postal samoumevna priloga in tiha osnova vsakdanjega obroka, je bil divja rastlina, udomačena visoko v Andih. Tam ni bil le hrana, temveč znanje – o zemlji, podnebju in času.

Da bi razumeli krompir, kot ga poznamo danes, se moramo najprej vrniti tja, kjer ni bil poslastica, ampak pogoj za preživetje.

Krompir izvira iz Andov v Južni Ameriki. V Evropo je prispel v 16. stoletju z ladjami, ki so prečkale Atlantik skupaj s Kolumbom in drugimi raziskovalci tistega časa.
Ob prihodu v Evropo pa se je izgubilo veliko znanja, ki so ga o krompirju imeli andski prebivalci. Tam krompir ni bil le »ena rastlina«, temveč celoten, skrbno prilagojen sistem: izbor sort glede na nadmorsko višino, razlike v teksturi in okusu ter natančno določen način priprave.

Razumevanje, da krompir ni preprosto za kuhanje, temveč za točno določen namen, je v andski kulturi starodavno znanje.

Pri nas v Evropi je zanemarjanje teh dejstev in neizbira semenskega materiala pripeljalo do »Velike lakote«, imenovane tudi velika krompirjeva lakota, ki je doletela Irsko med letoma 1845 in 1852. Glavni vzrok je bil oomicet Phytophthora infestans, krompirjeva plesen, ki je najbolj nevarna bolezen krompirja.
Lekcija lakote: seme ni samoumevno.

Zakaj semenski krompir?

Semenski krompir ni namenjen neposredni prehrani, temveč sajenju. Gre za certificirane gomolje, ki so zdravi in brez bolezni, kar omogoča zdravo rast rastlin in večje ter stabilnejše pridelke.

Kako izbrati pravo sorto krompirja?

Spomladi oziroma na koncu »zime«, ko začnemo razmišljati o krompirju, je ključno razmisliti o naslednjih vidikih:

kdaj bo krompir dozorel,
koliko je posamezna sorta odporna na bolezni,
v kakšnem podnebju in v kakšno zemljo bomo krompir posadili,
kakšne so naše preference glede okusa,
na kakšen način ga najraje in najpogosteje pripravljamo.

Proizvajalci nudijo podrobne tehnološke liste in primerjave med sortami, ki so pri izbiri v veliko pomoč.

Čas zrelosti sort krompirja

zelo zgodnje sorte – primerne za prvi krompir v sezoni
Anais, Agila, Anuschka, Colomba, Bellarosa, Jaerla, Kresnik, Arrow, Agata, Riviera, Primura, Adora, La Strada
zgodnje sorte – primerne za prvi krompir in srednje dolgo skladiščenje
Carrera, Marabel, Camelia, Actrice, Maris Bard, Twister, Esmee
srednje zgodnje sorte – primerne za glavni, večji pridelek s srednje dolgim in dolgim časom skladiščenja
Monalisa, Concordia, Red Fantasy, Spunta, Barcelona, Evora, Sylvana
srednje pozne sorte – primerne za poznejši pridelek in dolgoročno skladiščenje.
Alouette, Rudolph, Desiree, Agria, Jelly, Kennebec, Mozart, Manitou

Pomen odpornosti sort

Odpornost rastline prepreči ali močno omeji okužbo in razmnoževanje patogenov. V tehnoloških listih so običajno navedeni podatki o odpornosti posamezne sorte in primerjave z drugimi sortami.

Z izbiro bolj odporne sorte zmanjšamo izpad pridelka in zagotovimo varnejšo pridelavo krompirja. Potreba po uporabi sredstev za varstvo rastlin je manjša, kar pomeni nižje stroške pridelave in bolj zdrav pridelek.

Kulinarični tipi krompirja

Po namenu uporabe lahko izberemo različne sorte glede na kulinarični tip in vsebnost suhih snovi:

Kulinarični tip A – za kuhanje, solate in pečenje
◦ manj suhe snovi, zelo čvrste
Kulinarični tip AB – za kuhanje, solate, pečenje in praženje
◦ več suhe snovi, srednje čvrste
Kulinarični tip B – za kuhanje, pečenje, praženje in cvrtje
◦ veliko suhe snovi, vsestransko uporabne
Kulinarični tip BC – za kuhanje, pečenje, praženje, pire, njoke in cvrtje
◦ veliko suhe snovi, rahlo moknata tekstura